Mo okuik fallågrevis agér vrestau zeļt pre nerr å and ļuti savek, ìħ ìt de ert lankusa aljau. Lorto, Si vistl ļuti mét jevorgrevis (olorseļ flè miasé sor) ir rentgrevis - lestì preļè, ìħ de ìt ert renta. Un nauet sotul andve denå mortå aivek ccufa -grevis. Emgon, fotongrevis ìt ert fotona, néscvågrevis ìt olorseļ čada mét furnetaut ļutå ir jaritau furenza, postgrevis ìt ert posti i poškrivi.
Hutert greviså lejo preļè vå karсè, mes ir mént, jetst hutert des d'åļt mést jartezout å augon ļut lejì artrè ne gésct aug minivou, set å aug vůbeļ... Konktejm, gvedestmo, junìtgrevis, denis ìt vial ļut kressì junìta. Vceliče ìt de nétrinì, ze? Aut brajvgrevis, denis ìt ert neverħa arfeļa brajva oreollé unlokvau. Medgrevis ìt ert medaut soni. Preccgrevis ìt ert klidè vå preccè
evduså. Lejo evelìčè mongier.
Asåm de ìt dovazout greviså, sveg miazteļ olorseļ scata (scatgrevis) des tvelik "ontplimej vå der minelej". Aut rezveì, ìħ duenve fenhì ļutom pačout vůbeļeļt prikverå. Vå eļst nelek restè bernisce vecallé zi fremis greviså. Ļut mét ļutgrevis kressì ļuti, ev nelejì sor eļst divè, čaddè, nevét zvrecè vìjo... Motsmon, greviså lek fabontè ever zvisčå à les liero? Vìr de set? De åļt rajreaut prikverå ir klejsteaut minivezå?
Aug ìt gétesprag lé "Dinetika" dia Ron Habbard, dert jemnicvì bregloħé neik. Å de neìt hjus jaritì. Un voļbau ìt de, ìħ, aug devsì, ļut aivì névrohtau velikt breglora, denis sunejčé sor usmérkantou, fir safta nekk, kollì der olorseļå, never nélez å vůbelinaut doléstrå. De refesčì pui, vial nekk obetau antlistau glorim desrefì des-se fozau doļ, késef, taksinsc. Aur ìt momenthå vié, vial ļut nemičì les vart i mičì, un neblesteļo... Denå momenthå odoléni ir momenthå, vial ļut agér fir merkant i reslej, šoktiné dia meļau hjus o névuzau zdaħena. Noui, im den temp der koneiì preskrè, alen gés usmérkantvà. Nerr nesaven, sìbs, les ìt aur, nemičen. Aut gél preskrè uloth zeļtar, fitreu vokre ļut mét hasau tempér o usmo fasta aenesti - de gél resè nevét suet des refeu veivlic. Nerni den skraļka lejì "adoitè", unem nerr nespekten de.
Set å fabontì népreeļt greviså. Everdes d'åļt set elevcajléčeļt. Iħe gél preskrè uloth pereskof morti. Tempseļo de ìt skuva sveg: "Nekveliveů à duenne!", a reslej "Nejes si fremis laeħé". I zeļtarå, denis aivek neraejau dokne. Saveau ìt propos, vial skraļka untola Scejkspira "Resè iļ ir neresè", artfas eduļnaka olorseļì néleou vå brusvet miccèļt im hocez skversta.
Fekteů, stévs vevrohteů den kéruné vå lorto Si crovej sìreļ...
Kalestè skrefona