Unus des sorsip levatout dieki Druidviga ìt kvalita im denis evij ìt herktou dogmatådes å uloth estalou zaůletdes lenši ir prakcizi. Sìbs evij lejì svenedeotrè gésctou drek vå jev reståresa telé, les luttì dipelhè vétoš spravi aļentgveriga vå skuļutei, mét denis stvůreu mollit damešå métsept.
Nerestårì "prestau skrep" i kvalihør Vivli pre Druidvig vå aur neìt vesmireļo métardeu zaůlet lenši menz Druidå. Nedivea sor deie, aur ìt terou percen mekjucļuti vå lubvìgi, ìħ vétoš druidi letfek vektoj å denis kankviļek setålè spésifika tearau Druidviga:
Diantsanba
Druidvig ìt de gésctou jevo – dameš pre hutert, cajlét vii pre rečå – druidå deverek damis im princevì gésctou priļļ vii. Hutert eļstdes ajk pro boimveļ jev preļti sversa den gésctou priļļa, vå lek arfļè ako gésthørjistorå, priļļdiantorå, vétdiantorå ir unidiantorå. Rečå lek dipelhè juziena uloth teoråfikacades Jahveksa, gvestea, ìħ ever fremis priļļ søk ìt de evetorpreļau glorimo.
Druidå-unidiantorå taspek, ìħ restårì oneļ Unikmau Jahveks: ir diantìja vå diant, i kriir, denis bernejš neè aug Gést ir Gést Grancau, obe barastè koniļucia ajgori ever passkra kļuta. Un rečå druidå åļt duoteistorå, gvestea, ìħ restårì tvis fozi ir kriiri, denis eļst magno spésifiček aug Diant o Diantìja.
Druidå-vétdiantorå taspek, ìħ restårì vétoš dianti vå diantìji, tempegvon gésthørjistorå vå priļļdiantorå taspek, ìħ Jahveks nerestårì vroscé unus ir erven mieraut dianti, un vorei ìtrì im duer hørå, vå de ìt Azoļut.
Efis eļst skverej hocè kaviotau letia vrohсa o nej, rest ozveļ ksajk anda tempieļt druidi setvì eik lentgverig à mejlis: jivig druidi lejì sveůnikmè ļuti, denis aivek cefreļismo utemi ever zvisčå à Jahveks å eļst ajk vuzaut šelevè
cermoné atveh, passè onnea Tempri vå ancjondè skuvié au er kén - preļea, ìħ duenne nerrdes neaivì nusviļda sor eļurp, aut ìħ elevcajlék ìt bonvieļ mét Viu å Priļļ.
Rett
Unem druidå léirek priļļ å gerbek stvard å gésctou apras dedes, eļst ajkst taspek, ìħ restårek aļ gésct telo nerr vrohten. Såmfirtou hoi damisa druidi im reståres Retta – demivå vå svojjå, denis restårì ezedra påiva korpou arfeļi, un denis à dauns aļ mént rajreì.
Den "Rett" svediven nerr ako laer; pont nerr envissen vial nerr grošen. Un nerr mine len laidè den laer tempé neik teaha, friaksé, itšé ir “marccjevé” resea itšé scamana.
Elevaut druidå aivej cefreļt vrohci à priļļ Rett Teli, un de vesmireļ lenš ever tresc tereinå. Nusgaļ, duer damešå o gésctout ħlinå taspek, ìħ restårì rett realita se macclet korpou tela, fir fajrant mét hørvig, denis taspì ìħ alen metira restårì vå ìt rajreau. Tvehgaļ, celtiau mitoloj, denis artenfì set ando oujisti Druidviga, talafertouì om darkonå den Retta. Trescgaļ, reståres Retta setbreglì im neanduvejš damešé eveotreu à rem ačietaut druidådes, ovojs zveeļt skreorå rispunsek, ìħ druidå lub im traħ, denis agér gétesprag aug esetbunca (im denis gést restì im konsopter paħi, adaħeo ļuta å kreatìra). Biner evir viu resea ako ļut o kreatìr, gést ìt Retčé.
Feirh å hrestajkst
Unem kristiaut Druidå lek gvestè, ìħ gést unus sveļ bunì Oršé, and druidi hoc damis fremis ačietaut endegervi, ìħ gést minelì traħ konsopteļt esetbunci - ir adea ako ļut, å im elevaut paħå, denis lek resè rottå vå nevét hoå, mine aut kreatìrå.
Vétoš druidi deverek aresa Filostrata Tianski, ìħ celtå tasp, ìħ bunonc den telé, nerr grošen Rett Telé, vå, treun, vial nerr grošen ìr, nerr bunen im Rett. Ever den terein, taveļstever druidi revilì planevè sor gést denis harestì temp hresta, unem nerr haresten eik feirh antlit ra.
Tresc kemratå Druidi
Luz à kemrat pro traħ konsopteļt esetbunci lejo utè efis nerr vevrohtej sor kemratå druidi. Druidå ceļek, asmons dert, kultivitè im magnus, forehs å léranta. Duer ernt vii Oršé, aut aļ alen unus, dì rem lort terou boriočé turnepè denå ilnå neħé.
Kalestè skrefona