1
Noviaļ
Данная статья на Милул-Халфирском диалекте
Данная статья на Фридэклопейском диалекте

Viout tøvå. Aug rajcrì tritè uloth tøvå

Àonnea prelinejm les ìt à taspè viout tøvå. Artscì, ìħ de ìt ovo les ļut vialve aiv, klid lika vå hostoma dedes, never lorto set ir eļza umita. Vå hau, skut o daleem aufve tempa - evij kaļvod lukè de, tøv lorta grettè.

De lejì resè les liero - dia ekoneļ oitakshør på mieraut zvisčå.

Aut aug iļ ļutå, fremis andé, endertek sor viout tøvå?

- Eļst kruffek å viernestek,
- Hassek čeļuta å vsceļt kruffasori, denis åļt tasp binerve gviltaut im les vart,
- Smuttek å paček tešvà,
- Viertek ondsvea avegé daunså trisceļt vihtuså vial eik molitau tøvo mo neagér hardocau pre eļsta,
- Jistek, ìħ eļst åļt aļsjurtorå vå sossek est pro arkdorf,
- Gervek kordevegéļ ezoptvà, ìħ viu fir tøvau ìt gépuivag auf-de doksa.

Ovojs zvekļo nerr kanven vial lesve bernau dron linitì.

Aug rajcrì tritè uloth tøvå

Efis de vart, ìħ si ossav oriart viou tøvi vå jesì vem, ìħ niļ nelejì resè fas mét àde, pui snaħseů:

1. Utè artbaif à ovie les si tøv. Uvileů nicat augon, les lai faisè iļ dauns fukcå.
2. Efis nekvéliħ Cev utè terou artbaif, lejo emvarrè mét veliktou artbaif. Den vario ìt sotul bernejš, lesh nehvè dinolt fir neļe, efis si tevets de ezeļo.
3. Efis iļ tøvau nekvéliħì lesone artbaivè, tevo preļè, ìħ «seļama erdi nekankviļejts, alen est diaktejts», tevo artfellè mét les vart å onnè gverrè lekav pro ovo les si aiv.

Kér nerr uple proven, ìħ:
pro dert bernau, les nerr kliden viudes, reven nerr resè rientau.

De ìt rajceļ vevenau vlatt refpeļ ļuta.

Lekav Diantů, Teļzerfů, Hasvaut Fozom revì dalečè neik reståres erem.

Kér efis nerr klidai alen ever neik fastå, aut Sempez å Léranta Derhåsa augne nelosdimai, neik reseļé, dau orias evir ļuta resai sotul sančejš å firlikuie.

Vorrem, ìħ si de preļets.

Aut vorei lekav pro nekk vuzaut tempflueļå, nerr haresten doļ å furiz! Nerr aļkvallen å diaksten.

Vorei resè vuzau diadem, ìħ neik vié agér bjeļt regå, diadem, ìħ nerr aiv vihti o nevét teseni, lim i uihi vuza... vial eļst ever auf-de terein linitek, nerr erken névuzaut.

Vorei koncentè sor klauteļt egzersizå, efis den denar stev glorim, nerr sveberren fremis gésta å meleden fremis polt å fremis dert reståres mét beraut métfiļcå da ovi, ìħ rezveļo set aug agér gés neìta.

De ìt neik scvelou vå løvbrudì juzien!

Von augon juzien zapvì ļuti gmindolåvà, splinatåvà, aut asåmm flajtareļvà.

Ciklisteů pat dea.

Tevo opranè aļ alen resè rientau pro agérs, un mine leasè à fengersè de agéršé.

Tevo hvertè leaħa, restè imters eļsteļé vå klidè saļuntlik dedes, never divè mét leig gerventvà.

Nelutteů à est avallè falt treuga, everefeů fremis vevenau refør!

Aivea vueļti de neìt set iļ trerzau à fasè.

Mičeů pat dea, ìħ efis lesve sies viudes juz, de setlì, ìħ de eļstelinc netevets.

Vrestau stajħ graůd, tenter si, vomer lorto, tevets opranè restè recva everrett, erkè såmm betlehemeļ å fozau.

Denå baift aļ adea fļuek lestì vå ruinì, un d'åļt tevaut pre sies mierou doil å gésctou osvej.

Diant adea mottì pat fremis vécterå vå gvettì ra fremis jevoma, denis nerr aļ adea ohån preļen å hocen, un Evij fasì dert oneļ pre neik umit å gvettì ra gésct à nebernejš.

Everdes vorei lénc, efis si revets entgverrè tøvo, ontoreů sajeteļo vå ossaveů lekav.

Bruntå pre patjistoc, dertå sor denis, skreů ļeago forumé:

1) Aug Si endertets sor viout tøvå aug magnec lansì? Daster dolorrì Si de vendets?
2) Da Si deverets letia vrohсa, ìħ pro dert les bern nerr kliden vié, nerr reven resè rientaut?
3) Si fajrets mét àde, ìħ rajcou zvisk à uloth tøvå, de setlì memičè temp mét lekav, vial si dea aiv?

21.10.2020

Kalestè skrefona

Nea skrefona *

Nea skrefona rusičé *


Skrep*

Milul-Halfirau

Frideklopejau