Sančeļt tempå zdavek mét evir. Aut oanvartig ìt augon, ìħ lesh ajnvenìje nerr osvejen, desh mét andejš spravå nerr riven. Å de ìt inteļ à karсè: ovo enigvau, lesdes nerr urden veven, diagrì everdeffezvà vå scklì im retevout veléļttå. Reven nerr mét àde skottè. Usmodì utej Si 5 jeskvìt zeļtarå, denis åļt géd rem im vìj.
Aug entresè sančeļt tempå? Patt sančigå frek ra vié skut, fir entlos å prakceļo halnorek kaļstdes. Eļst aivek maksima nezvekeļt paħi vå asåmm nevét villig leiraut ļuti ir sajeteļt lå nekankviļek pokonè huecci. Obe entresè sančeļt tempå, tevo, asmons dert, svembè derčå fremis vevenaut sctarčå. Never sctigellè est sor rajcou cerg, prakcè steh, hocez å nevét lekav pre les set vartì. Lubeů, dert ìt à bernejš!
Asmø ir adeļo, viu ezgvettej Cìv ojr, pont Si ceļets, un, vial Si arfļets, ìħ et promenau evedestè polinů des-se svepačìt sančigå, svetveseů imåim dån zeļtarå.
1. Aivem jutasa elfit lentevè, un javno aik åm ajm gvarnè.
Slaveļ svegrom ìt zu serieļ pre entresè sančeļt tempå, artfellè mét aļsjurt, tamvézå vå sančigå. Vialne nearletfesteů vå nearfļeů gvilta pro mésca, ìħ Si et aļféozau vå Si neaivets vceliče fozi. Jetst de ìt serieļ à mičè: den flor, tevig "à utmè viļmo solåvà neik dovistom", nerevì sternè slit mongier. De nerevì resè aikou.
Lentevè vå svejistè pat neik spravå santaħì aug rest konkrou ver: malktè rem hocè ovo, les vart obe varkestè gunt å lesre baivè vadera vå åim. Si klémentets aikin onnè buillè.
2. Ļut, denis lejì, im bernejš, kankviļè àme entresè sančigå es de Åm søk.
Bernaut kénderå, arfeļterou ļutléir å léirèļt honia lek litorè Cìv, denis mottek pre Cìv. Kvéli, revets Si resè floħé à skottè mét denů momenthå sančiga søk. Fir voļha, enerej å vor, de ìta zu trerzau optrezè den askreļ ļumnicdes, im denis Si danest. Loseů ļuti, duen åļt pozen Cìv, hoceů eik vìj, un pui Si revets søk anluttè den vevenau traħ pokona sančigi.
3. Nelem baivè kličnå, un lem baivè åmis zvisk à de.
Aur ìt aizå, denis Si nelets dipelhè tøvå, dolå, lorsc, zvisčå, denis firjevek nedivea sor sies atfoså... Duenne dia ra nelejì dajħè sor 100% dån sančig å kličnå, denis tempama viu brokmusì rem. Jetst oneļ nerr derren pro neik jistovå. "Nelem" imters svefirvarì ra vå eveerì rem oneļ enigvaut slavå. Ovo tempé aug "Åm de lej" imters baivì nekk sctig å nerr uten vrestaut fozå. Neproveů dea!
4. Åm onnej à restè, vial åm esetgétej fremis olorseļ.
Lank civila. De ìt ovo aļvrohau lankus, denis litorì ra vå dejì rem arfeļ rezona vå acigoļa ond vader. Kvéli, vial nerr haresten sančeļt tempå vå hueccå, nerr arfļen, ìħ denå aļvrohaut hoverå ruinzek, nehea ra imters sančitaut. Reven nerr pokonè den grevis å optrezè pro maccletå den vialve fielau jelca, denis ra litor.
Efis Si kressets nevét jistè, les najet gervej à Cev, propo ovi, aug Si entopterej den nezvekeļ relli, dau àonnea hoceů les vart, vå pui regeů est, ìħ viu lebsì vå Si mét de! Gunt! Efis Si arfļets grevisa, et Si im olorseļ à resè moħé, augon zdaħené , trinneů dån estgričå vå memičeů nekk tvehau zeļtar: Ļut, denis lejì kankviļè es de Åm søk. Uteů fozå à de pokonè.
Si mottets pro sies dije, vezaħ, otrets à fikor, lesre cļubè polt. Brusvet jistets Si vå mottets pro sies zisteļt å, lorto, im njosc Si pačets sor pett prakceļo fir fozå. Najet nameů est, vial im frajcau sveļ Si jist pat Sies arfeļå, esttevigå vå Sies vevenau telo? Ìt de advau namè est den brunt evir tesen.
Efis nerr teupersten esttevigå retta, nerr onnen à sviligrè est. Efis nerr emletten neik atfoså sor smétaut aizå, ceļea erbìè ir danè eļsta, nerr proven pat ezeļo serieļt hørå, neik vuza, neik derig aug mieror.
Vial graůdì sančeļt tempå, nerr reven resè promenaut à då vå nebernejš kompaln setvì, ìħ doillè evir tesen neik vevenau steha, estalè arfeļ jaritau ascula,
emocera. Neprovea, asmons dert, pat de, ìħ viu fļuì vå brusvet scanjì. Da lesstarets Si de i nej, nerr reven erkè velikto den varuka.
Aut zočé de reklì ustamè, ìħ duenne nelejì entlansè vial graůdej dån trerzaut momenthå vå viu ìta gverrè ra sor foštal, everdes de ìt tevau à savè aug "anluttè" denå hverså viufénza, vå dån zeļtarå vem malktej.
Kalestè skrefona