Данная статья на Фридэклопейском диалекте
Daster grancau ìt sies oitaks?
Eil si hets denå mortå, sies viu krecs mo descpejš. Erven bronzout vihtuså, denis bervezu neìta vialne. Si et zistejš à feirh sor erven česvå. Vå set evir tesen. Sor àles si hivlets bitteu temp sies vii? Les baiv daleem krìsau lima? Les iļ volhets čevè vial optrej néscma mét gradeħ? Auf ļuto resè? Les nehè propo est? Auf rescta, auf mijč? Nalto si volhets viuresè viu zvekeļ "vukestetau" ļuta? Gvéneļo, vestače. Ounå aivek klastir solé. Daunså, duen rapzek zi dea les fasek. Mo mént daunså, duen volhì erkè bernejš fremis svojjé. Tuddè se jornå. Nehè augon rescta, pat denis der mičej hoļtam. Pat augna zvekļo lansek: veļnjak, vastaccor, vůbļor, nevisvej.
Adaħt neìt azolutrì serieļ svojja bella. Serieļ les ìt de si erkej nebernejš. Lévarukkè jorn "lortou". Augon ļutå nehì fupri houtoħé vå gésčé maksimi ļuti. Patt si gés pat dea jist maksima sveļi, ze? Hvørpa nefasets? Nesavets efis si fasets ovo, les ìt tevau? Les cev presk prelinè deé? Neik tempé, aur ìt jernes macco lortå.
Evir neì de feliħe. Neisčå ìt boimveļo unserieļ - Miscia, Dostva, Kemrat Vii, Zent der Vii.
Bern, nerr davelen, ìħ si prelin mét àde. Proskvè unem aufue inteļ vlan osveja ìt ìļ diters trerzau! Prakceļo duenne de nefasì. Vå les ìt vreo? Aut vreo truadè, truadè, truadè. Aiv de, klidè hostom dia traħ. Everles, klidea hostom dia traħ, ļut liupej méliče fremis svojji vå jombuie plimè aug dakzalor. Set minelì 3-5 uihi. Augon ļuta gés lejo neè aug "všekor". Vreo truadè. Vå ìr, si et gés dakzalor. Mo erven uihå vå si ajc hasté sor fremis svojji. Vìļmo ìr ìt teuprau nebermitè fremis osvejé. Optrè mo vreo! Fasè de, les ende si duenne nefas! Velaerè jutrau. Prakvelizè. Svahvè gardaħi. Nestilè olévů restereļt ħlinå. Neglikè néscvou endemom. Stvoħè vrestau. Fremis. Vodobrè fremis rella. Fiļst neìt de bjeļ?
Vir der ìt inteļ. Alen augon ļutå åļt evir svojjé eteveļ lesneì let, ìħ si lets protasvè ever čivå nusau brei. Ìt de nevét efis nerr konkten 200-300 uihi tempau tliné. Un hvørpa duenne nestegnì iļ de? Azeļ terein ìt firfozau vueļta. Kér efis si mets fozau vueļta, si lets defektè olévå vå olorseļå, utè nautori å oujisti.
Ah, jaj! Viur foccou brunt: aut les pat våļcå? Der ìt ìr inteļ. Dakzalorå uloth svojjé klidek ZU andaut våļcå, efis eļst ličvek åim. Un si de nefasets. Si lesve oncets. Set minelì viu. Vå gés, si arfļets givea Feirha se fremis pestecc. Aikin si neflinn. Aikin si nefas. Aikin ìta vrestau viu. Vå der aik veccej. Neaivets vceliči? Motsmon daster grancau ìt sies oitaks?
Åm géut åmis jevo vå bavernem dea. Efis si optrets iļ augon jevo - dolonteů.
Bern, nerr davelen, ìħ si prelin mét àde. Proskvè unem aufue inteļ vlan osveja ìt ìļ diters trerzau! Prakceļo duenne de nefasì. Vå les ìt vreo? Aut vreo truadè, truadè, truadè. Aiv de, klidè hostom dia traħ. Everles, klidea hostom dia traħ, ļut liupej méliče fremis svojji vå jombuie plimè aug dakzalor. Set minelì 3-5 uihi. Augon ļuta gés lejo neè aug "všekor". Vreo truadè. Vå ìr, si et gés dakzalor. Mo erven uihå vå si ajc hasté sor fremis svojji. Vìļmo ìr ìt teuprau nebermitè fremis osvejé. Optrè mo vreo! Fasè de, les ende si duenne nefas! Velaerè jutrau. Prakvelizè. Svahvè gardaħi. Nestilè olévů restereļt ħlinå. Neglikè néscvou endemom. Stvoħè vrestau. Fremis. Vodobrè fremis rella. Fiļst neìt de bjeļ?
Kalestè skrefona