Duer viunei iet zaůlet jiståteļt gardaħi, denis stvůrek jornå, lefirhardocek sies perletfasta mét telo vå est. Då maksunejtaut gardaħå, stvůreļt Cvo i sļuto, lek eveplimè grevisåvaa, zvåčåvaa vå tenderåvaa. Gardaħå, denis villek andaut ernt ļuti, paħek eļhvørorå.
Duer dån jornå, nečtout o iļučiaut, aivek fremis perleomii sor Cev alen everdes Si usmodets. Viur zenčé aur neiet niļ gardaħi vå jorni. Ja, Si lets fasè lesve, bavernea aufve gardaħå, un Si revets preļè, ieħ de iet adol iļucia. Si lejets imrefè aa eļhvørorå vå im eik viej perlefastè mét rečå ļutå, un Si revets preļè, ieħ de reičie daunså duen usmodie aa dån jiståteļt gardaħå.
Duer dån klejsteaut firardocå tovek au er ķen å stvůrek grevie skarnitov, im denis svenejevie neik breglor, revilea justè, jetst, aug gajčur šenimdes "Matricc" lansud:
- Nerevileů vodobrè sputh. De neiet lortou. Aaonnea tevo preļè teuprau.
- Les iet teuprau?
- Sputh nerestårie.
- Da nerestårie?
- Savets, de neiet sputh, denis vodobrie. Dert iet fous. Zent iet cevé.
Vial ļutå klidek vrestaut sanbå, fenhek aa est vrestaut jornå - skorskrek vrestaut gardaħå, vå de trivie vrestaut sanbå aa vrestau simpra. Aļ duer, oveko, un vétoš hocek șegal ako nicat nussetlau, siebs paħea vrestau gardaħ i vrestau iļucia.
Duer, les Si lizets, hets, vrohtets å nevét șercets, aģer ģestvůrag duove mét aufve kemrat å, nusou kenliħé, tresvie umit aa fremis stvůror. Uloth șegal tresvie im est enerej, denis iet ģeķerunag aa ovie obe baivè Sies preļta hån - pre to Sies fastå ir sanak fašud aa deau ezopt pre viur stvůror den férħi.
Un aaķend de nesetlie, ieħ netevo diene kvelivè - de setlie, ieħ netevo vantè aa est vrestau verza mét vrestaut gardaħå.
Magno lejo lizè aug ļutå lansek, ieħ eļst søk aa est stvůrek aufve gardaħå vå restek ever aade. Nusgaļ, eļst fasek søk aa est verza; tvehgaļ, da ezeļo eļst dån gardaħå jiståt søk ir duenve ģed eļstom promenaut verza vå luz aa deie, aut mine pravlo: sveg, Si aur vberné alleů dettu, vueļo sor sedom harmå, vå luzecå ezåzreů portåсvaa vå ieta Cev vuza.
Nerr aģer ģevantag hoverama, terout lipama - vrohtviec, mozvornnei iet dieve rest umiteļ. Fiħstverè dert då keļvinå iet mongierau, un lejo lonnè ond den lap hasejš å sè telo ond dea... Hocè telo augon, auf de iet, å dert jornå gardej. Sputh vodobrej ;)
Kalestè skrefona